V OŠ Ivanjkovci beležimo osmo leto in prehojenih veliko km poti od doma do naše šole in nazaj. Kljub Covid situaciji dosegamo nove podvige in že drugič v tem šolskem letu prihajamo v šolo na trajnostni način. V projektu sodelujemo vsi zaposleni, saj nas ravnateljica Nada Pignar vzpodbuja in navdušuje nad novimi izzivi.
17. 5. 2021 je bil za nami prvi dan hoje v šolo peš in s kolesi. Kljub močnemu dežju, zjutraj in popoldan, smo učenci z učitelji in nekaj starši, starimi starši z vseh zbirnih mest naše krajevne skupnosti prehodili 421 km in prekolesarili 7,5 km.
Pred nami so bili še štirje dnevi in verjeli smo, da se bo naša številka prehojenih in prevoženih kilometrov približala izmerjeni višini najvišjega slovenskega vrha – Triglava.
Za nami so še zadnji prehojeni kilometri. Uspelo nam je prehoditi 2644,28 km in prekolesariti 727,6 km. S hojo in kolesarjenjem smo tako pristali na številki 3371,88 km v 5 dneh.
Če bi hodili po meji naše občine, bi jo v celoti prehodili in prekolesarili 36- krat!
Prehojeni kilometri so dokaz, da ni slabega vremena. Potrebno se je le primerno obuti in obleči.
Kaj so zapisali tretješolci po prvem dnevu:
Grega Ostrc: Moja pot se začne doma. Prvo hodim po ravni cesti – ulici. Vidim polno hiš in grmičkov. Ko zavijem levo, se spustim v dolino. Če je lepo vreme in veter, vidim na drugem bregu, kako po ječmenu piha veter in mi je zelo lepo. Pot nadaljujem po klancu in pred koncem zavijem desno. Nadaljujem naravnost. Že vidim vrtec. Zavijem levo, že vidim parkirišče. Potem zavijem desno. Že vidim en vhod za razrede od četrtega do devetega razreda. Ampak jaz grem po drugi poti. Potem zavijem desno in potem levo dol po stopnicah. Stopim na pločnik in nadaljujem pot do šole.
Lan Vidovič: Danes zjutraj, ko sem se zbudil, je deževalo. Poti v šolo sem se veselil. Obul sem si škornje, vzel sem si dežnik in ati me je peljal do začetka poti. Tam me je čakala učiteljica Karmen. Potem smo se odpravili na pot. Na poti je bilo veliko blata, vode in veliko polžev. Pot je zanimiva. Trava je bila kar visoka in vse je bilo mokro. Šli smo med vinogradi, a zaradi blata nismo šli mimo lisičkinega doma. Ko greš s prijatelji, čas hitreje mine. V šolo sem prišel moker in že rahlo utrujen. Pot nazaj je bila težja, ker je spet deževalo in šli smo v hrib. Komaj sem čakal, da pridem nazaj na ravnino. Prispel sem domov, kjer sem se takoj preoblekel in si malo odpočil. Upam, da bo v naslednjih lepše vreme.
Rok Petek: Jaz sem se zbudil ob 6.30.Oblekel sem si jakno in obul škornje. Mama me je odpeljala do Svetinj. Dobili smo se s skupino. Nadaljevali smo pot naprej. Med potjo smo se pogovarjali. Hoditi mi je zelo všeč. Pridruži se še več prijateljev. Pot smo nadaljevali po gozdu. Ko smo prišli iz gozda, smo zavili na travnik. Včasih smo srečali druge skupine. Prečkali smo glavno cesto. Takrat že vidimo šolo. Ko pridemo do šole, se gremo uredit v garderobo in odidemo v svoje razrede. Umijem si roke. Če imam kaj mokro, se preoblečem in se pripravim za pouk.
Tiana Hanželič: Jaz sem doma na Plešivici 18 a. Do svoje šole imam dve poti. Če grem po prvi poti, vodi cesta malo med vinogradu, ostalo pa med travniki in njivami. Druga pot se vije čez vinograde. Tu vidim na sosednje bregove. Od Svetinj vidim celo en del reke Drave. Ko pridem na glavno cesto, sem skoraj že v šoli. Z glavne ceste zavijem levo čez železniško progo. Pred šolo me vedno počaka muc Garfield.
Timotej Trkulja: Grem dol iz hriba in počakam skupino. Hodimo ob njivi. Vidimo hiše in gozd. Od daleč opazim znak Ivanjkovci. Na drugi strani hodimo po pločniku. Kmalu smo pri šoli Ivanjkovci. Prečkamo še glavno cesto in železniški prehod.
Tian Magdič: Ko stopim iz svoje hiše, grem na desno po cesti. Nato zavijem na levo in grem ravno do glavne ceste. Pri glavni cesti zavijem levo. Hodim po tej cesti mimo Anice Zavec. Ob cesti je potok. Na levi strani ceste je pri domačiji Meško rumena kapelica. Grem mimo kapelice, samo ravno po glavni cesti. Ob poti so sadovnjaki, njive, travniki, hiše. Grem mimo znaka, da je konec Lahoncev. Še vedno grem naravnost, kjer je ob cesti gozd, ki ga imenujemo Lisičkec. V gozdu je veliko rastlin, dreves, gob. Po tej poti grem tudi mimo krav. Krave so na desni, konji pa na levi. Pridem do table Ivanjkovci in grem samo ravno. Nato pridem do velikega parkirišča. Preko ceste od parkirišča je avtobusna postaja. Na desni strani je naša šola Ivanjkovci.
Grega Poredoš: Danes sem šel peš v šolo. Hodili smo tri kilometre v eno stran. Imeli smo en klanec in močno je deževalo. Morali smo si vzeti dežnike. Pot nazaj se mi je zdela daljša. Pot v šolo pa krajša. Veliko smo se hecali in se imeli dobro.
Stella Novak: Doma sem pojedla zajtrk, se oblekla in se pripravila na pot v šolo. Poiskala sem si dežnik, ker je deževalo.
Obula sem si pisane škornje. S prijatelji smo se dobili pri učiteljici Marjetki. Po cesti smo hodili v koloni.
Med potjo je Grega izgubil etui za dežnik, Nejcu pa se je odlomil ročaj dežnika. Po poti smo srečali polže in močerada. Po poti smo se pogovarjali in jaz sem skakala po lužah. Po poti sem jezila svojo sestro. Ko smo se vračali domov, je zelo deževalo. Po poti smo videli polno rastlin. Učiteljica nam je razlagala zanimive stvari. Srečali smo polno avtov. Zelo mi je zabavno, ko gremo peš v šolo. Jutri, če ne bo deževalo, bom šla v šolo s kolesom. Spremljala me bo mama. Komaj čakam novi dan in nove dogodivščine.
Žan Majhenič: Jaz hodim iz Stanovna. Pot je zelo blatna in ima veliko kamnov. Lahko gremo tudi po cesti. Mi gremo po krajši poti med vinogradi. Pot je hitra. Paziti moramo na trnje. Hitro pridemo do šole. Zabavno je.
Gal Kustec: Jaz hodim iz Strezetine. Na točki počakam, da vsi pridejo. Tisti, ki ima rumeni jopič, gre naprej. Hodimo kar nekaj časa. Ampak pot je zabavna, pogovarjamo se. Vidimo velik nasad jabolk, njivo. Ko vidimo našo šolo, smo vsi veseli. V razredu si vzamem jabolko in popijem čaj.
Tim Štampar: Ati me pripelje do Taverne. Hodim v skupini. Najprej gremo naravnost, desno in še enkrat desno. Pot nazaj je težja, saj hodimo v hrib.
Tim Novak: Pri domu me poberejo drugi iz skupine. Potem hodimo dol. Pijemo čaj. Potem imamo pouk in gremo domov tudi peš.
Hvala vsem učencem, sodelavcem, staršem in krajanom.
Članek pripravila Klavdija Petrovič, prof. RP