Šola in vrtec sta ob slovenskem kulturnem prazniku pripravila proslavo z naslovom Poezija za vsako priložnost, namenjeno v čas velikemu slovenskemu poetu, dr. Francetu Prešerno.
Polni dvorani obiskovalcev smo ponudili sprehod skozi poezijo, ples, petje. Saj se vsi zavedamo, kot smo zaključili proslavo, da je vsako jutro nova priložnost.
Zjutraj, tik pred sončnim vzhodom, bi morali peti in plesati – tako kot plešejo ptice, tako kot se drevesa zibajo v vetru in je vse v napetem pričakovanju, saj čaka, da bo sonce pokukalo izza obzorja. In potem se naenkrat prikaže.
To je pesem dobrodošlice, najlepša pesem, saj naznanja začetek dneva, začetek novega dneva, novo rojstvo.
Vsako noč, ko gremo spat, malce umremo. Ko spimo, popolnoma pozabimo, kdo smo.
In vsako jutro je mini rojstvo, novo rojstvo, mi pa moramo slaviti obstoj, ki nam je podaril še en dan. Obstoj je darežljiv in nam je dal še eno priložnost, da bi spet poskusili, živeli, se veselili in bili celostni.
Prav vse te misli so nas vodile ob pripravah na proslavo, ob izbiri poezije, katero so učenci z občutkom in s čustvi predali obiskovalcem. Ponosni smo na učence, na otroke vrtca, in seveda tudi na mamo Katjo Trstenjak, ki je s svojimi otroki odigrala čudovit prizor. Proslavo so povezovale tri šestošolke kot dobre vile, ki so na kažipotu ob nežni glasbi pokazale temo, ki je sledila. Nastopajoči so stopili na oder in s tem dali vedeti, da jim je mar do kulture, do šole, do samega sebe.
Vsi zaposleni v šoli se zavedamo, da je kultura del nas in da smo mi del kulture. Kraj je del nas in mi smo del kraja. Kot šola radi sodelujemo in ponudimo krajanom utrinek dela v šoli.
Kot pravi star pregovor, da smo skupaj močnejši, res drži, zato spoštovani starši, babice, dedki, sosedje, prijatelji, vsem, ki ste si vzeli čas in nas počastili s tako množičnim obiskom, hvala.
Brigita in Marjetka
